Članstvo in izkaznica

Vsi učenci, učitelji in ostali delavci šole so člani šolske knjižnice. Članarine ni.

Ob vpisu prejmejo učenci knjižnično izkaznico, s katero si lahko brezplačno izposojajo knjižnično gradivo. Izkaznico varujejo in uporabljajo vsa leta šolanja.

Čas izposoje

Knjižnica je za izposojo gradiva odprta po urniku, ki je na vratih knjižnice.

V času, ko ima knjižničarka pouk je knjižnica zaprta.

Izposoja knjižničnega gradiva in izposojevalni roki

Uporabniki knjižnice si lahko izposojajo gradivo na dom ali v čitalnici.

Izposojevalni roki:

Knjige (strokovne in leposlovne) 15 dni. Vsako knjigo je možno po poteku izposojevalnega roka podaljšati še za 15 dni. Po tem roku je potrebno knjigo vrniti.

Knjige za bralno značko in domače branje se izposojajo le za 15 dni, po tem roku jih je potrebno vrniti in se ne podaljšujejo. Za angleško in nemško bralno značko si lahko izposodite le 1 naslov knjige.

Neknjižno gradivo ( zgoščenke, multimedijske zgoščenke, igre …) je namenjeno za uporabo pri pouku, zato si ga lahko izposodijo le učitelji, učenci pa ga lahko uporabljajo le v čitalnici.

Čitalniško gradivo (leksikoni, slovarji, enciklopedije, priročniki, atlasi) si lahko uporabniki izposodijo v petek in ga vrnejo v ponedeljek. Izjemoma si ga lahko izposodijo za krajši čas, če ga potrebujejo pri pouku.

Serijske publikacije ( časniki, časopisi) si uporabniki ne izposojajo in jih prebirajo le v čitalnici.

Rezervacije gradiva ni.

Učenci si med poletnimi počitnicami ne izposojajo gradiva. Učenci 9. razredov morajo vrniti izposojeno gradivo do 15., ostali učenci pa do zaključka pouka.

Izposojenega gradiva ni dovoljeno izposojati dalje brez vednosti knjižničarke.

Nerednim uporabnikom se lahko izposoja odreče, dokler ne poravnajo svojih obveznosti.

Odnos do knjižničnega gradiva

S knjižničnim gradivom uporabniki skrbno ravnajo. Poškodovano ali izgubljeno knjižnično gradivo nadomesti uporabnik z novim, po vsebini enakovrednim gradivom, in sicer v dogovoru s knjižničarko.

Obnašanje v knjižnici

Uporaba računalnika

Učenci lahko uporabljajo računalnik za iskanje gradiva, za pisanje in oblikovanje besedil ter za iskanje informacij prek interneta.

Prednost pri iskanju imajo učenci, ki potrebujejo informacije za šolsko delo in učenci, ki nimajo doma računalnika.

PREPOVEDANA je uporaba računalniških igric, obiskovanje spornih strani na internetu, vnašanje osebnih podatkov, nakupovanje.

NI DOVOLJENO:

• • brisanje nameščenih programov,
  • nameščanje programov,
  • uničevanje strojne opreme.

Učni načrt za devetletno šolo vključuje tudi knjižnična informacijska znanja (KIZ), kjer učenci spoznajo knjižnico in njene informacijske vire, poizvedujejo in raziskujejo, berejo, poslušajo, gledajo, uporabljajo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij.Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj (KIZ) izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru KIZ v osnovni šoli za vseživljenjsko obdobje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav. KIZ zajemajo vse elemente informacijske pismenosti, s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Je razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo, s sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri.

Knjižničarka načrtuje vsebine in cilje KIZ za posamezen razred v letnem delovnem načrtu. Izvaja jih sama ali pa uro načrtuje skupaj z učiteljem.

Splošni cilji pri KIZ

• učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva, s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, motivacijo za branje in estetsko uživanje,
• učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja,
• učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske, raziskovalne.

Načrtovanje dela po triadah

I. TRIADA

• Učenec pridobiva prve samostojne izkušnje v šolski knjižnici.
• Učenec se navaja na vzdušje knjižničnega prostora, spoznava njeno ureditev in se uči pravilnega obnašanja v knjižnici.
• Seznani se s postopkom izposojo in vračanja gradiva.
• Spozna starostni stopnji ustrezen leposlovni in poučno znanstveni knjižnični fond – knjižno in neknjižno gradivo.
• Ob koncu prve triade postane učenec tudi samostojni bralec.
• Zna uporabljati osnovne storitve v knjižnici.
• Knjižničar ga z različnimi oblikami in metodami dela motivira za branje.

II. TRIADA

• Učenec nadgrajuje znanje pridobljeno v prvi triadi.
• Knjigo spozna kot najštevilčnejši medij v šolski knjižnici.
• Spozna pot od knjige do ustvarjalca do uporabnika.
• Seznani se s fizičnimi deli knjige in bibliografskimi podatki, ki so pomembni za identifikacijo.
• Učenec poleg primarnih informacijskih virov začne postopoma spoznavati sekundarne informacijske vire. Seznani se z njihovimi oblikami, namembnostjo in vsebino. Za iskanje informacij uporablja različne iskalne zahteve.
• Od referenčnih virov zna uporabljati splošne enciklopedije in leksikone.

III. TRIADA

• • Učenec spozna vlogo in pomen informacij v sodobni družbi.
  • Razlikuje med podatkom in informacijo.
  • Pouk je usmerjen k razumevanju izbora iskalne strategije in poznavanju virov za splošno, specialno in tekoče informiranje.
  • Učenec razširi znanje z lokalnih podatkovnih zbirk h globalnim informacijskim omrežjem.
  • Uporablja bibliografske in ne bibliografske zbirke podatkov.
  • Učenec spozna različne tipe knjižnic z namenom, da pridobi točno določeno informacijo.
  • Za potrebe raziskovalnega in projektnega dela učenec spozna pojme CITAT, CITIRANJE IN REFERENCA.
  • Zna uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje problemov in določiti njihovo lokacijo.
  • Ob koncu tretje triade postane samostojen uporabnik knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.
  • Oblike KIZ bom prilagajala aktualnostim, ki se bodo zvrstile v tem šolskem letu.

            Domača bralna značka EPI bralna značka RS EPI bralna značka PS

    Domače branje PS 6. in 7. Domače branje PS 8. in 9.

NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2023

8. september – SVETOVNI DAN PISMENOSTI

26. september – EVROPSKI DAN JEZIKOV

8. 9. – 9. 10. Nacionalni mesec skupnega branja BEREMO SKUPAJ

15. oktober – MEDNARODNI DAN ŠOLSKIH KNJIŽNIC

22. oktober – DAN IZVIRNE SLOVENSKE SLIKANICE

20. november – DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

3. december – TA VESELI DAN KULTURE

21. marec – SVETOVNI DAN POEZIJE

19. marec – SVETOVNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA

20. april – DAN SLOVENSKE KNJIGE

23. april – SVETOVNI DAN KNJIGE in AVTORSKIH PRAVIC

3. maj – SVETOVNI DAN SVOBODE TISKA

E – knjige E – revije E – učbeniki Avdio gradiva Film, gledališče in poučne oddaje

Virtualna knjižnica Slovenije – Cobiss

Digitalna knjižnica Slovenije

NUK

BIBLOS

BRALNA ZNAČKA

DOBRE KNJIGE

ENCIKLOPEDIJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

JAVNA AGENCIJA ZA KNJIGO

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

BREZPLAČNI SLOVARJI

SLOVARJI ZRC SAZU

Zaradi varnosti pred spletnimi zlorabami morate v naslovu elektronske pošte [at] ročno popraviti in zamenjati v znak @